Na prevod knjige Slovenci (Die Slovenen), ki je v nemščini izšla leta 1881, v času Avstro-Ogrske, in ki govori o naši zgodovini, smo Slovenci čakali kar sto trideset let. V njej je opisan drugačen pogled na zgodovino Slovencev, ki je bil našim prednikom še dobro znan, mlajšim rodovom pa je še sedaj skrbno prikrit in sistematično predrugačen.

Knjiga je iz zbirke »Ljudstva Avstro-Ogrske – etnografski in kulturno-zgodovinski oris«, njen namen pa je bil predstaviti Slovence drugim narodom v Avstro-Ogrski. Sodi med zgodnejše knjige, ki obravnavajo Slovence zgodovinsko in narodopisno; opisuje naše prednike od četrtega do devetnajstega stoletja.

Josip Šuman piše, da so bili Sloveni poseben rod, ki ni istoveten z današnjim pojmom Slovani. Je pa ta poseben rod dal ime vsem, ki se danes uvrščajo med Slovane. Sloveni ali Slovenci so bili naseljeni od Črnega morja do Baltika. Njihova plemena so imela imena: venetski/beneški Slovenci, karantanski/noriški Slovenci, panonski Slovenci, dakijski Slovenci in bolgarski Slovenci. Mednje so se v sedmem stoletju priselili Bolgari, Srbi in Hrvati, v desetem stoletju še Madžari. Vsi ti so staroselskim Slovenom zavladali in jih počasi asimilirali. Današnji Slovenci in Slovaki smo ostanek prej omenjenih Slovenov.