Avtor: Sepp Holzer
Prevedla: Ana Premk
Založba: Amalietti&Amalietti
Obseg: 208 strani
Format: 16 × 30 cm
Vezava: broširano

Narava ima vedno prav, a je to očem večine skrito. Uporni kmet, kot je sam sebe poimenoval avstrijski kmet, je imel oči odprte že kot deček. In potem je s svojim delom dokazal, kakšna beda je znanost o agronomiji, kako neumni so sadjarji, pa tudi ribogojci, pa tudi lovci …

Knjiga, v kateri opisuje, kako je opazoval naravo in se po njenih zgledih lotil vsakdanjega kmetovanja, je pravzaprav osupljiva. Kar je znanstveno nemogoče, je za kmeta mogoče. Na svoji kmetiji v Krameterhofu v salzburškem Lungauu na višini 1100 do 1500 metrov – na višini, kjer je že kar veliko mraza – goji najrazličnejše vrste sadja, zelenjave in okrasnih rastlin, katerih "domovina" je dolina. Na kmetiji je uredil 25 kilometrov poti in teras, uredil je več kot 70 ribnikov in mlak, zasadil več kot 14.000 sadik sadnega drevja, zgradil turistične brunarice, hidroelektrarno …

Vedno vse počne tako, da čim manj dela, da so donosi ekonomski in da mu ni treba posegati po pomoči, ki jo ustvarjajo v kemičnih tovarnah. V knjigi opisuje, kako z uporabo ekoloških povezav in krogotokov prepušča naravi, da deluje v njegovo korist, in z najmanjšim vložkom dela brez onesnaževanja okolja dosega največji uspeh. Iz knjige izvemo, kako je mogoče gospodariti v poljedelstvu, ribištvu in živinoreji v skladu z naravo in ob tem dokaj ugodno živeti.

Knjiga je izpoved človeka, ki se je kmetovanja najprej naučil v šoli. Ko pa je spoznal, da so ga naučili naravo uničevati in pridelovati malo in slabo, je stvar zastavil po svoje. In pri tem naletel ne le na posmeh, marveč na ostro nasprotovanje. Danes pa je njegovo delo zgled umnega kmečkega gospodarjenja in upanje, da je moč pridelati dovolj hrane za vse.

Njegova kmetija je postala zgled in celo simbol novega kmetovanja, permakulture, pa tudi tema številnih znanstvenih raziskovanj in projekta na sejmu EXPO 2000 v Hannovru.